Žal je vlada tudi takšne ukrepe oziroma predloge v spremembi zakona dosledno zavračala, dejstvo pa je, da se največ težav pojavlja ravno zaradi nesodelovanja z lokalnimi skupnostmi.
To nesodelovanje se je v preteklosti zagotovo odražalo v tem, da se ni dajalo ustreznih evidenc za obračunavanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, da sklad kmetijskih zemljišč nikoli ni sodeloval pri izvedbi izgradnje infrastrukture, ki omogoča predvsem zakupnikom normalno obdelovanje teh kmetijskih zemljišč in tudi seveda razvoj kmetij, in ne samo, da ni želel in sodeloval pri teh postopkih, ampak je celo pri izdaji dovoljenj in soglasij izračunaval izredno visoke zneske pri izgradnji, denimo, vodovodnega omrežja, cest in drugih infrastrukturnih investicij, ki so reševale predvsem zakupnike. Gre za zneske, ki se za eno soglasje, denimo za prekop, gibljejo tudi v višini 100.000 tolarjev.