Zaradi tega je bil takrat sprejet zakon o zagotavljanju socialne varnosti državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz drugih republik Slovenije. Pri odmeri po tem zakonu se je izhajalo iz izhodišča, po katerem naj bi upravičencu, ki se upokoji v drugi republiki, kjer so se pokojnine po osamosvojitvi Republike Slovenije usklajevale počasneje, zagotovila enaka raven kot jo uživajo slovenski upokojenci, ki so že do 1991 leta prejemali te pokojnine. To se je naredilo s posebnim dodatkom.