Za psihiatrične bolnike je pogosto zelo moteče, ker se z njimi ravna kot s številkami, želijo ohraniti nekaj zasebnosti, obdržati osebne predmete, obleko, imeti stik z zunanjim svetom, se dopisovati in prejemati pisemske pošiljke, biti informirani o posameznih fazah zdravljenja in o zdravilih ter o njihovih stranskih učinkih in še bi lahko naštevali. To bi rad posebej poudaril zato, še enkrat, da bi odpravil morda nelagodje pri poslancih, ki se sicer s to problematiko posebej ne ukvarjajo in menijo, da prihaja do strokovnih konfliktov v predlogu zakona, miselnost, da bi bili zdravniki in zagovorniki neki nasprotniki, je torej glede na povedano povsem neutemeljeno.
V drugem delu te predstavitve predloga zakona mi dovolite, da se opredelim tudi do mnenja vlade Republike Slovenije k predlogu zakona, ki ga je v juliju lanskega leta posredovala našemu državnemu zboru.