Torej se potrjuje ta ugotovitev, da se stanje in razmere na zagotavljanju socialnih stanovanj dejansko v vseh letih niso izboljševali oziroma se je razkorak med povpraševanjem in ponudbo socialnih stanovanj povečeval. Tako povečevanje med povpraševanjem in ponudbo pa ima, seveda, posledice v tem, da danes lahko govorimo o tem, da so izredno visoke cene stanovanj v Sloveniji, predvsem v glavnem mestu, da so izredno visoke profitne najemnine, da je izredno dolg seznam prosilcev in s tem izredno dolge čakalne dobe za dodelitev socialnih in neprofitnih stanovanj in, ne nazadnje, da je tudi veliko število tistih, ki jim ni mogoče ustreči z dodelitvijo ugodnih stanovanjskih posojil stanovanjskega sklada Republike Slovenije, da bi prišli do ustreznega stanovanja. Začetek teh razmer sega v leto 1991, ko lahko ugotavljamo, da je bil ukinjen sistemski vir, ko se je pravzaprav s prispevki iz dohodka in združevanja sredstev iz čistega dohodka oblikoval fond
sredstev, ki je omogočal aktivno stanovanjsko politiko.