Glede na to, da je država zaradi ljudi in ne nasprotno, javni uslužbenci pa naj bi ljudem zagotavljali čim bolj kakovostne storitve države, mora biti primeren tudi osebni odnos uslužbenca do posameznika.
Za položaj posameznika v razmerju do javne uprave je posebnega pomena še dvoje: eno je odprtost javnega sektorja, preglednost njegovega delovanja in zagotavljanje informacij javnega značaja oziroma omogočanje dostopa do njih; drugo pa je zagotovljenost znanih in učinkovitih pritožbenih poti, če pride do nepravilnosti pri delu organov javne uprave, in to ne samo glede odločitev o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih posameznika, temveč tudi glede vsega drugega, kar ga zadeva. Namreč dostopnosti služb, ravnanja in odnosov uslužbencev ipd.