Tudi sama dela se niso tako zaključevala, kot bi se po neki normalni tehniki, ki velja v rudarstvu, morala izvajati, zato je nastalo pravzaprav neko čudno kaotično stanje. Naenkrat je bilo več sto delavcev kot višek, niti niso bili potrebni za vzdrževanje, denarja ni bilo. Potem je bil sicer v naslednjem letu sprejet zakon o zapiranju, ki pa se nikoli ni mogel realizirati, ker ni bilo denarja.