Nikomur po sedaj veljavnem zakonu ne moremo priznati statusa žrtve vojnega nasilja, če nasilno dejanje ni bilo izvršeno v času vojne in če seveda od časa izvršitve nasilnega dejanja oziroma nasilnega ukrepa, pa do konca tega ukrepa oziroma konca vojne, ni preteklo najmanj neprekinjeno 3 mesece.
Podlaga za priznanje statusa je namreč posebna izpostavljenost prisilnim ukrepom, nikakor pa ne kakršnakoli materialna škoda.
Naslednji amandma k 1. členu, ki ga predlaga gospod, da naj bi se status žrtve vojnega nasilja - begunca priznal tudi osebi, ki je bila v času vojne, se pravi od 6. aprila 1941 do maja 1945, zaradi porušenja stanovanjske hiše s strani zavezniških sil pregnana iz svojega doma, vlada ne sprejema.