Ta zakon podpiram samo v tem, da se tistim upravičencem, ki so izgubili tudi enega od staršev ob pogojih vojnega nasilja v obdobju NOB, v kolikor jim po sedaj veljavnem zakonu ta status ni priznan, da se na osnovi tega statusa v posebnem zakonu o vojni odškodnini prizna tem upravičencem odškodnino za izgubljeno življenje bližnjega - samo v tem in nič drugega. Vse drugo, vse druge amandmaje, ki širijo krog upravičencev, ki prekvalificirajo begunce v izgnance, odločno zavračam, ker je, vsaj zame, to neodgovorno nalaganje tako hudih bremen generacijam, ki prihajajo za nami.
Zato bi želel odgovor predstavnika vlade, ali sedanji zakon o vojnem nasilju z vsemi novelami, ki so bile k njemu sprejete do sedaj, ne omogoča, ne daje statusa, po katerem bi upravičenec, ki je izgubil enega, ne dva, ampak samo enega od staršev, nima statusa, ki bi mu po zakonu o vojni odškodnini priznal odškodnino za izgubljeno življenje bližnjega.