Resnično je pa tudi to, da take sistemske rešitve, ki bi socialno dajatev ne vštevala v cenzus za pridobitev socialno varstvenih pravic, recimo, v ustrezni sistemski zakonodaji ni dala oziroma ne poskuša tam rešiti in zaradi tega rešujemo v tem.
Treba je povedati, da je vendarle znova treba ponoviti tudi dejstvo, da sta več kot dve tretjini upravičencev žrtev vojnega nasilja že pomrli, da je v zadnjih dveh in pol mesecih samo s podatkom iz društva izgnancev umrlo 2000 le-teh in da številka, ki je na primer bila predstavljena ob razpravi o skladu za poplačilo vojne odškodnine, recimo, za izgnance 25.000, da je resnična številka okrog 18.000 samo še, da jih je kar 7.000 manj. Zaradi take številke je seveda tudi potem končni znesek stroška dosti večji in strah pred tem, da bi te stvari enkrat za vedno uredili, seveda potem upravičen.