Vsi to vemo in mislim, da tu nimamo kaj. Ko se človek kadarkoli pelje tja gor in tam čez in tam dol, moram reči, da se vedno sprašujem, kako tam mučimo to naravo, ker je že itak izmučena. To prekladanje sem in tja in gor in dol, je že dejansko, kar se zdaj vidi in kadarkoli tja grem, vidim, da je dejansko, da se dela nekaj nemogočega.