Smatramo namreč, da delež, ki ga je Slovenija prevzela nase, ni sorazmeren, tako kot je to zahtevano v ustavnem zakonu, ampak da je bistveno večji. Seveda se da temu izogniti s ponovnim manevrom, ko se reče, da se ta dolg ne deli na alociran in nealociran, se pravi na tistega, za katerega se ve, kje se je kaj porabilo in na tistega, kjer se ne ve. Jasno je, da so tuji upniki vztrajali na taki opredelitvi dolga, to je bilo v njihovem interesu.