To so izvršilni naslovi, ki jih našteva 17. člen zakona o izvržbi in zavarovanju. Vemo namreč, da davčni zavezanci, ki opravljajo obdavčljivo ali oproščeno dejavnost, določijo znesek DDV, ki se nanaša na obdavčljivo dejavnost z odbitnim deležem. Če si davčni zavezanec prejemnik fakture vstopni DDV davek obračuna, namreč 40. člen zakona o DDV uporabi besedo "sme obračunati" in "ne mora obračunati", in ne nastopijo pogoji iz desete alinee 21. člena zakona o DDV, to pomeni, da je davčni zavezanec s takšno fakturo, takšno prejeto fakturo posredno priznal.