Nesporno je, da bo oziroma je Slovenija plačala mnogo večji delež nekdanjih jugoslovanskih skupnih dolgov, kot pa bi jih morala glede na njeno gospodarsko vlogo v bivši SFRJ.
Verjamemo, da je Narodna banka Jugoslavije s skupnimi deviznimi rezervami nekdanje skupne države prek slamnatih mož kupovala svoj lasten dolg, kot pravi minister v odgovoru, vendar tega ni počela samo Narodna banka Jugoslavije; to so počenjale tudi številne institucije in posamezniki, tudi osebe, povezane z določenimi krogi v Sloveniji, na kar je vlada oziroma ministrstvo za finance moglo in moralo računati, ko jim je takšno možnost omogočilo. Sumljive špekulativne posle torej niso vršile samo osebe, povezane z ZRJ, pač pa tudi druge osebe, povezane z določenimi političnimi krogi v Sloveniji, kar dokazuje tudi poročilo, ki ga je časopis Demokracija objavil v januarju tega leta.