Kar zadeva najemnino za poslovne prostore, pa je vlada mnenja, da ni nobene potrebe po predpisovanju najvišje najemnine oziroma obveznosti lokalnim skupnostim, da omejijo najvišjo najemnino na 5% od prodajne vrednosti poslovne stavbe ali poslovnega prostora, in to mnenje vlada opira na iste razloge, torej uravnoteženost med načeli varstva lastninske pravice in gospodarske pobude. K temu na rob je treba poudariti, da je državni zbor nedavno pri urejanju neprofitnih najemnin za stanovanja določil zgornjo mejo neprofitne najemnine, ki je višja od 5% in znaša 5,08%, in bi torej tovrstno ali podobno omejevanje pri poslovnih prostorih pomenilo vnašanje načela neprofitnosti v najemna razmerja, ki se nanašajo na poslovne prostore, torej na pridobitno infrastrukturo, na enak način oziroma celo ostreje, kot je to namenjeno za bivalne prostore. Tudi v tem smislu je vlada predložila amandma, in sicer k 39.d členu.