Se pravi, ne samo v primeru vrnitve na podlagi denacionalizacije, ampak tudi za vsa druga vprašanja.
Posebej pomembno za pripravo našega zakona je bilo dejstvo, da je zoper odločitve, sprejete v spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, bil vložen ustavni spor in da je ustavno sodišče v svoji odločbi u 1-326/98 z dne 14. oktobra 1998 sprejelo ugotovitev, da določbe 5. in 6. člena sprememb in dopolnitev zakona o denacionalizaciji, ki zadevajo pravice najemnikov poslovnih prostorov glede varovanja njihovega najemnega razmerja in glede zahteve za povrnitev materialnih vlaganj, niso v nasprotju z ustavo. In ustavno sodišče je torej menilo, da ni v nasprotju z ustavo, da se zaradi uveljavljanja pravice do gospodarske pobude v povsem spremenjenih družbeno-ekonomskih okoliščinah in razmerjih od časa, ko so bile sklenjene stare najemne pogodbe, najemnikom poslovnih prostorov v denacionaliziranih poslovnih stavbah in prostorih zagotovi,
prvič, pravica do vrnitve vlaganj v povečano vrednost vrnjene nepremičnine, drugič, varovanje najemnega razmerja za čas, dokler vlaganja niso povrnjena.