Mislim pa, da gre za eno točko, ki, ne bom rekel, koliko je življenjsko pomembna ali ne, ampak zaredi katere smo že enkrat preložili obravnavo tega zakona z ene seje na drugo in ki je vsaj za skupino poslancev ali za neko stvar pomembna.
Jaz bi rad, da, bi rekel, normalneje odločamo o tem zakonu, ne pa na ta način, da verjamemo ali ne verjamemo, kaj kdo v vladi o tem zakonu misli in da nam je to temeljni argument za odločanje. Če pa nikogar drugega ne moti, da tako sprejemamo zakone, potem bom tudi jaz pač se sprijaznil s tem, da delo tega državnega zbora je tako ali tako po mnogih vidikih že moteno in da postaja vse običajno.