To je zakon, ki ima zgolj deklarativno naravo, vlada pa z njim ne misli resno. Če bi bilo drugače, potem bi vlada tudi pri pripravi tega zakona ubrala tisto pot, ki je normalna in ki jo zahteva sama narava odločanja: da bi najprej začrtala strategijo, da vsi vemo kam vozimo, da temu sledi zakon, ki je v odnosu, še enkrat poudarjam, na strategijo v bistvu izvedbeni akt in šele to lahko daje učinke. Ne pa, da najprej ugotovimo, da bomo nekaj naredili na nek način, potem bomo pa s strategijo lahko ugotovili, da ta dva akta nista kompatibilna.