In da bi bili vsi ti zakoni naravnani v isto smer, bi bilo bolj utemeljeno oziroma tudi normalno, da državni zbor najprej razpravlja o strategiji privatizacije državnega premoženja. Ko je znana strategija oziroma smer, v katero želimo iti, potem temu sledi pravzaprav zakon, ki je v odnosu na strategijo v bistvu izvedbeni akt. Tu pa najprej delamo izvedbeni akt, ne vemo pa, kaj izvajati.