Zato postavljam vprašanje, ali je zakon kot takšen sploh primeren oziroma izražamo velik pesimizem glede pravilnosti izbora koncepta privatizacije, kot je razviden iz tega, kar zagovarja vlada. Vlada pravi naslednje: da bo pri privatizaciji treba upoštevati že sprejete nacionalne programe in že sprejete zakone, da bo na podlagi tega treba izdelati strategijo privatizacije državnega premoženja, temu bodo sledili letni okvirji, letni načrti privatizacije, šele potem ta privatizacija lahko steče. Če pogledamo samo število kompleksnih aktov, ki jih naj pripravi vlada in potem sprejme državni zbor, potem mislim, upoštevaje realno situacijo, ni težko ugotoviti, da se bo tu čas meril v letih in v nobenih krajših obdobjih.