To pa ne pomeni, da ne bi lahko takoj naslednji dan, ko je bil zakon o zaključku lastninskega preoblikovanja sprejet, že prišla v ta državni zbor s predlogom o privatizaciji državnega premoženja, ne pa, da je čakala leto oziroma dve, da je naslednji predlog sploh predložila ponovno v obravnavo temu državnemu zboru. Seveda ti veliki zamiki pri nepredlaganju predloga zakona o privatizaciji državnega premoženja v parlamentarno proceduro pa imajo velike posledice, ki se odražajo predvsem v nepreglednem načinu privatizacije državnega premoženja, ki že vseskozi kljub veljavnosti zakona, ki je prepovedoval privatizacijo državnega premoženja, teče. Vlada je namreč kanal, po katerem ta privatizacija teče, našla v zakonu o izvrševanju proračuna, kjer je dano zgolj generalno pooblastilo, da privatizacija za potrebe, bom rekel, zagotavljanja potrebnih sredstev za izvrševanje proračuna lahko teče.