Vendar je treba izhajati iz predpostavke, da ni nujno, da ostaja državno premoženje, vse kar je danes, potrebno je upoštevati dejstvo, da vlada ni nujno vedno najboljši gospodar, pri čemer ne oporekam, da je lahko tudi v posameznih primerih dober. Najbrž je prav upoštevati dejstvo, da premoženje s strani vlade ima v sami zasnovi določen monopol, ker gre v tem primeru za javno službo, ki ni vedno v celoti nujna in potrebna. In končno, privatizacija, ki v naši državi teče, če malo zaokrožim, recimo, lahko rečem deseto leto, čeprav malenkost manj, že kaže, da tam, kjer je prišlo do znanih, pravih lastnikov, se procesi uspešnosti gospodarjenja v takih podjetjih odvijajo drugače, boljše, kot pa tam, kjer imamo še nejasne lastnike, ker proces ni zaključen.