Moram reči, da sva z gospodom o tem že enkrat razpravljala ob eni drugi priliki. Namreč težnja, da se popolnoma preuredi bančni sistem, in to, kar je v zakonu zapisano, je popolno preurejanje bančnega sistema, ker veste, izdati certifikate in popolnoma preurediti dva tako velika sistema vsaj za slovenske razmere, kot sta ljubljanska in mariborska banka, ni stvar samo dobre volje in 70 milijonov tolarjev, ampak ogromnih posledic na pogodbenih in drugih odnosih, ki jih te banke imajo tako doma kot s tujino. Dokaz temu je samo to, da takrat, ko smo sprejemali ustavni zakon (zelo preprost dokaz) o preoblikovanju ljubljanske in mariborske banke v Novo Ljubljansko in mariborsko banko, ko je bilo treba samo spremeniti nazive računov teh bank v tujini, je trajalo štiri mesece, da sta ti dve banki dobili potrdila vsake individualne banke v tujini, da se strinja s spremembo imena in naziva računa in da ne bo izkoristila možnosti, ki v vsaki pogodbi med finančnimi institucijami obstaja.