In v državni proračun seveda še zdaleč ne prispevajo samo davkoplačevalci kot posamezniki skozi dohodnino, ampak tudi mnogi drugi, korporirani, bom rekel, davčni obvezanci, ki plačujejo recimo seveda davke na dobiček, pa zelo posredno vsi državljani Republike Slovenije, ko kupujejo blago na trgu skozi prometne davke oziroma davke na dodano vrednost.
Torej tukaj locirati na ali kot nekega davčnega zavezanca in njegovo pravico, da zaradi tega pridobi neko dodatno upravičenje iz privatizacije, potem tako začasno podržavljenega premoženja seveda na prvi pogled deluje relativno zelo atraktivno, ekonomsko gledano pa seveda nima tiste svoje teže, kot bi se dala prikazati. Namreč z razdelitvijo premoženja se dejansko povečuje potrošnja, ne pa varčevanje, to je dokazala že, če hočete, slovenska varianta lastninskega preoblikovanja družbenega premoženja.