Tega so potem prenesli tja na breg; nekaj časa sem to še opazoval, prijemalo me je celo, da bi katerega od teh kamnov nesel domov, čisto tako, za položiti nekam na travo, ampak sem se bal, da bi me kdo obtožil. Vendar mi je sedaj žal, da tega nisem naredil, ker so bili tisti kamni potem naloženi na neki strmini ob gotski hiši v Kanalu, ki je sama tudi nek kulturni spomenik, in je to prav ironija vsega, in ti kamni so se potem zvalili v strugo in ko Soča naraste, jasno, pobere vse to in potem ni več sledu o tem spomeniku. Vedno mi bo žal, da nisem, dobesedno, vzel takega kamna in ga peljal domov, ker tako bi ohranil del le-tega.