Ker je takih otrok kar 2 do 3 procente, je povsem nesprejemljivo, da jih je predlog zakona za drugo obravnavo zaobšel, čeprav je bilo v prvi obravnavi 16. marca lanskega leta sprejeto stališče, da vlada prouči tudi to možnost, ki je podkrepljeno s podpisi 85 strokovnjakov s tega področja, pa tudi slovenskega odbora za Unicef. Težje razvojne motnje v osvajanju šolskih veščin, kot na primer težave pri pozornosti, pomnenju, mišljenju, koordinaciji, komunikaciji, pri branju in pisanju, pravopisu in računanju, socialni kompetentnosti in čustvenem dozorevanju ima, kot rečeno, skoraj 3 procente otrok v državi. Zato ni smiselno, da se to rešuje v zakonu o osnovni šoli, temveč je potrebno to rešiti v tem posebnem zakonu.