Naša poslanska skupina socialdemokratov meni, da zakon potrebujemo, vendar potrebujemo zakon, ki bo zajel vso to specifiko in ki bo celovito reševal nekatere stvari, za katere upam, da jih bomo z amandmaji potem tudi sprejeli in tako sprejeli zakonodajo tudi za otroke in mladostnike ter mlajše odrasle s specifičnimi motnjami učenja.
Sprašujem pa predstavnika vlade oziroma sekretarko, zakaj je potrebno otroke s težjimi specifičnimi motnjami učenja proglasiti za dolgotrajne bolne, da bodo deležni strokovne pomoči in prilagoditve, ki pripadajo in zagotavljajo uspešnejše obvezno šolanje v osnovni šoli, izobraževanje za poklic ter v dobi odraslosti enakopravno vključevanje in sodelovanje v družbi.
Tudi sama sem predlagala, namreč, spremembo - dopolnitev amandmaja na osnovi strokovnjakov - v 2. členu, da se 2 do 3% otrok s težjimi specifičnimi motnjami učenja ne vključi v skupino dolgotrajno bolnih otrok, kar je s strokovnega vidika in tudi
iz obvestil, ki smo jih prejeli tako poslanci kot tudi odbor za šolstvo, jasno, da to strokovno ne opravičuje.