S tega vidika lahko rečemo, da kombinirani sistem, kot je uveljavljen v Nemčiji z nekimi izboljšavami, bi zagotovil stabilnost vlade, sorazmerno zastopanost političnih strank, izbiro mandatarja, se pravi, kandidata za predsednika vlade na volitvah in vpliv na opozicijo hkrati, pa še ne bi zožil možnosti izbire ljudi med različnimi politični opcijami do te mere, da bi to bila samo dva politična bloka.
To je torej z vidika prednosti in slabih strani pokazala moja primerjava večinskega proporcionalnega in kombiniranega volilnega sistema. Kombiniran sistem ni v vsem najboljši, ni pa nikjer tudi najslabši, je pač neka vmesna rešitev.