Pri vseh ostalih oblikah dela tujcev pa je zakonodajalec avtomatično priznal pravico zaposlitve ali dela tujcev na podlagi določil v drugih zakonih, ki posredno ali neposredno omogočajo zaposlovanje in druge oblike dela tujcev. V ta okvir urejanja sodi celoten obseg zaposlovanja in dela, ki je povezan s pravico tujcev do ustanavljanja in upravljanja podjetij, opravljanja zunanjetrgovinskih storitev ter drugih nedefiniranih oblik poslovno-tehničnega sodelovanja, ki so urejene v drugih zakonih: zakon o gospodarski družbi, obrtni zakon, zakon, s katerim je regulirano opravljanje poklicne dejavnosti, zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju, do sprejema novega zakona lansko leto pa tudi v zakonu o tujcih. Ti zakoni praviloma ne določajo nobenih omejitev glede zaposlovanja in dela, ki bi izhajale iz razmer na trgu dela.