Takrat se po vrstnem redu od ena do sedem unovčujejo iz tekočih prilivov po posameznih prioritetah obveznosti, ki tako zapadejo v vrstni red, kadar postane pravna oseba plačilno nesposobna.
In glede na to se v zakon o davčnem postopku uveljavlja, da za vse dolžnike velja način v teh primerih, da se s prisilno izterjavo lahko poseže največ do 90 % tekočih vplačil, in sicer tako, da za razpolaganje s sredstvi na računih ni več vezan na namen uporabe denarnih sredstev, kot po prej veljavnem sistemu, temveč velja, da se v bistvu 90 % vseh tekočih vplačil poravna za oziroma poplačuje s prisilno izterjavo.
Potem se z nekaterimi drugimi amandmaji dopolnjujejo in razjasnjujejo in še nekatere bodisi nejasnosti ali podrobnejše določbe, ki so se v do sedaj veljavnem zakonu o davčnem postopku v praksi pokazale bodisi za dovolj nedorečene ali pa bodo pripomogle k večji učinkovitosti postopkov, kot tudi dela davčne uprave.