Moti pa nas - to bi pa rad posebej poudaril - način porabe teh sredstev. Če se želimo z več denarja za kmetijstvo, na primer, pripraviti za vstop v Evropsko unijo, in se to pozna v predlogu proračuna, tako da je za subvencije v kmetijstvu namenjenega več denarja, potem je ta denar treba zares porabiti za pripravo na vstop v Evropsko unijo. Že po pošiljanju predloga proračuna v parlament, pa je na primer vlada sprejela sklep, s katerim je rekla, da bo odkupna cena za pšenico toliko in toliko, poleg tega pa bodo - kar je manj kot v letošnjem letu - kmetje dobili še 52.000 tolarjev na hektar, obdelan s pšenico.