S spoštovanjem pravil dobrega gospodarjenja in namenske uporabe proračunskih sredstev v okviru veljavnih projektov, še posebej pa pri tako imenovanih prioritetah, imamo zelo slabe izkušnje. Oznaka prioritete se je do sedaj v glavnem poimenovala bolj kot pravica za privilegirano uporabo finančnih sredstev kot pa obveznost, da se uporabijo v okviru veljavnega in preverjenega programa, ki upošteva predpisane postopke in merila, s katerimi se ugotavlja upravičenost programa.
Avtocestni program je bil in je še eklatanten primer kako je moč z nerealnimi projekti izsiliti namesto 3,3 milijona dolarjev kar 8 milijonov dolarjev sredstev za tekoči kilometer in še to ni verjetno zadnja številka.