Politična kultura raste na temeljih nekega normalnega stanja v družbi, kjer se ve, kaj je prav, in kaj je narobe, kjer so krivci postavljeni pred sodišče in so kaznovani, kjer tisti, ki so bili oškodovani, dobijo krivice poravnane in kjer tisti, ki so 20 ali 30 let kršili človekove pravice, ne pridigajo o demokraciji, ampak so vsaj tiho - iz politične kulture. To je politična kultura, ne pa to, da se skuša neko stanje uveljavljati in zagovarjati samo od danes naprej; kaj je bilo pa včeraj, pa ni več važno. Demokracija je pač neka linijska črta, kar je bilo prej, naj nikogar ne zanima, naj nihče o tem ne sprašuje.