Jasneje je opredelil, kdaj društvo preneha po samem zakonu, pri čemer je izhajal iz dejstva, da je mogoče to ustavno pravico do združevanja omejevati zgolj zaradi kršitve drugih, prav tako z ustavo zavarovanih oziroma določenih pravic.
Na koncu je med registrske podatke uvrstil tudi podatek o podeljenem statusu društva, ki deluje v javnem interesu, s čimer bo omogočen celovit pregled nad društvi, ki imajo takšen status.
Bistvene spremembe in dopolnitve zakona pomenijo, kot sem že povedal, usklajevanje z ustavo Republike Slovenije.