Razvila se je dolga in polemična razprava, kjer so se člani odbora strinjali, da je predlog zakona potrebno sprejeti, vendar ne po hitrem postopku, ampak po rednem postopku. Glede vsebine zakona in predlagane rešitve, ki jih vsebuje predlog zakona, pa so člani odbora postavili predstavniku vlade številna vprašanja, in sicer: zakaj zakon predvideva le dva zbirna centra krvi; kakšni bodo stroški pri prevozu krvi od zbiratelja do pooblaščenih transfuzijskih ustanov in nazaj v bolnišnice; kako je urejen izvoz krvi in krvnih pripravkov; kakšne bodo finančne posledice zaradi centralizacije pri preskrbi s krvjo ter številna druga vprašanja, ki se nanašajo na podzakonske akte, strokovne institucije, ki bodo skrbele za varnost, kvaliteto in način zbiranja krvi ter vprašanje roka za izdajo ustreznih podzakonskih aktov.
V zvezi z vključevanjem oziroma uskladitvijo predloga zakona z Evropsko unijo pa so člani odbora menili, da je transfuzijska
služba pri nas organizirana na evropski ravni.