Tudi to, v primeru Blejskega otoka ne drži točno, kajti, država je potem, ko je 1946. leta podržavila otok in pa cerkev, pobirala vstopnino na otok, pri tem pa ni skrbela, da bi se ohranjala tako cerkev kot obrežje otoka, drevesa in, torej favna in na otoku. Tako so, tako je propadala obala in propadala so tudi, nekaj dreves je propadlo, kar je seveda posledica, da rečem tega slabega gospodarjenja oziroma nezanimanja za ta del kulturne dediščine.
Ko je prevzelo v, ko je prevzela potem, prevzel župnijski urad 1992. leta je seveda poskušal skrbeti za svojo dediščino strokovno in tudi estetsko, pri čemer pa seveda se ni dalo popraviti škode, ki je bila že narejena, namreč ugrezanje obale in pa spodjedanje obale.