Skratka, en mesec je bila velika zmeda, in vrstile so se delegacije, ki so praktično vsakega poslanska posebej spraševale, kakšno je njegovo stališče do Secija. Stališče Slovenije pa, seveda, ni bilo jasno - bili smo člani, nismo bili, smo bili član, pa smo bili opazovalec, zelo različni signali so prijahali. In v bistvu je ta iniciativa prej umrla, izginila s političnega prizorišča, preden smo se mi zmenili, kaj bomo z njo.