V zvezi s pokojninsko reformo bi pravzaprav morali govoriti o tako imenovani novi družbeni pogodbi, o novem medgeneracijskem solidarnostnem konsenzu, ki bi upravičil dejstvo, da sedanji upravičenci uživajo to, kar aktivna generacija plača. Vendar bi tak poskus nove družbene pogodbe takoj izpodkopalo dejstvo, da takšni temeljni sporazumi ne prenesejo privilegijev. Načelo solidarnosti sicer dopušča, da nekdo pridobi več pravic, kot bi jih sicer lahko pričakoval glede na plačane pokojninske prispevke, vendar le v primerih, če je zaradi tega ogrožena socialna varnost, zdravje, življenje, zaradi izjemno težkih ali nevarnih pogojev dela.