Sedanja dikcija 260. člena je taka, da ima agencija škarje in platno v rokah, in da sama, poleg tega, da dobiva zelo velike ingerence, v večini potrebne, nekatera vprašanja, če so nujno potrebna, da za vsa ta opravila seveda tudi določa tarifo prispevkov oziroma takso za posamezna opravila in pa še potem pavšalne zneske za letni nadzor. Sedaj, ko poznamo, kako deluje logika "svetega birokraciusa", ki si rad kar jemlje čim več pristojnosti posebno še, če potem lahko določa tarife in potem lahko na tem tudi zbira prihodke potrebne za državo, vprašanje pa, če koristne za državo, prek neke razumne meje.
Jaz bi spomnil, da smo mi debato na podobno temo imeli ob zakonu o bančništvu, kjer je tudi v prvotnem predlogu bila zelo široka možnost dana Banki Slovenije, da dela nadzor in potem zaračunava ta nadzor bankam in da smo potem vnesli določene omejitve.