Ampak dva dni zatem je predsednik državnega zbora pobudo, takratni predsednik, da zopet ne bo napačnega tolmačenja, za katerega predsednika državnega zbora gre, pobudo zavrnil, s tem pa seveda, da se ni skliceval niti na poslovnik niti na zakon, ampak, kot je bilo rečeno, na obstoječo pravno prakso v parlamentu, ki jo pa glede spremembe zakonodaje ali pa referenduma dejansko ni bilo, vsaj ne v takšni obliki. In takratni predsednik državnega zbora je tudi zapisal, da je po zakonu o referendumu pristojnost predsednika državnega zbora, da sam odloči, ali bo razpisal rok za zbiranje podpisov ali ne. Seveda v stranki smo takšni odločitvi takratnega predsednika državnega zbora nasprotovali in na vrhovnem sodišču Republike Slovenije sprožili spor, ki, moram priznati mimogrede, še traja in seveda še v tem času, ne vem, odgovora v pisni obliki še nismo videli.