Ker če človek takšno stvar pozabi, potem pač mora že iti kaj drugega delati, saj je v življenju še dovolj drugih prilik, ampak da se tudi to zgodi, da sodnik pozabi napisati in da se celo posmehuje potem temu, da pride pred preiskovalno komisijo in da se norca dela tu v parlamentu in noče povedati svojih podatkov, to je višek arogance in neke vzgoje, ki je daleč od tistega, kar jaz pojmujem v pravu, daleč, daleč, daleč.
Torej, če že moramo voliti sodnike, če že moramo voliti sodni svet, potem bi bilo dobro, da bi mi temeljito razmislili tudi o tem, kako bi lahko karkoli naredili, da bi se sodstvo samo, znotraj svojih inštitucij, bilo sploh v stanju očistiti in tudi velike napake sankcionirati. Samo to je lahko pot do tistega sodstva, za katerega sem trdno prepričan, da si vsi prizadevamo, se pravi do sodstva kot neodvisne tretje veje oblasti.