Ampak enega metra, ko smo rekli: vrnimo vse, ne glede na posledice, tudi če gre za posameznike, ki so daljni potomci - če gre za posameznike, ki ne živijo in že dolgo leta ali pa nikoli niso živeli v naši državi - in to je bil en pristop. Drugi pristop so bile večina naših državljank in državljanov, za katere ugotavljamo, da morajo stiskati pas, da živijo ob novih razmerah, da jim je treba zmanjšati pravice, ki so včasih bile prevelike na področju vseh socialnih možnosti; in to je ta realnost, ki ni dobra. Če bi našli nek srednji meter, približno enak za eno in drugo, bi ravnali pametno.