Nevarnost, ki je zelo realna, je, da zaradi številnih stališč v drugi obravnavi pri zelo zahtevni materiji si marsikdo od poslancev ne bo mogel biti na jasnem, kakšna je situacija in v čem so temeljne razlike v strokovnih in drugih pogledih na posamezna vprašanja. Tako se mi zdi, da je sicer dogovor takšen, da je sit in koza cela, se pravi, da so poslanci, ki so predlagali zakon, vztrajali pri svojem zakonu, vlada pa je dosegla vsebinske spremembe, možne pa bi bile drugačne rešitve, ki bi vodile po eni strani do hitrejših rešitev in dajale več garancij za to, da bi bil zakon na koncu kakovosten in da bi bili vsi prepričani, da smo zakonodajni postopek vodili na takšen način, da vodi do najboljšega zakona.
Zdi se mi, da je tudi s strokovnega vidika bilo nujno in potrebno ter korektno od mene, da na to opozorim.