Nadalje na področju storitev je poudarjena nujnost večjega vpliva uporabnikov na načrtovanje in izvajanje le-teh. Predlaga vpeljavo sistema individualiziranega financiranja pravic uporabnikov namesto sistema financiranja institucij ter poudarja nujnost razvoja različnih izveninstitucionalnih oblik, kot so: pomoč na domu, mobilne službe, dnevni centri, stanovanjske skupine in seveda tudi druge potrebe, prilagojene posebnim storitvam.
Proizvajanju storitev predvidevamo tri kroge mrež, in sicer: mrežo javne službe, le-ta naj bi se sicer razširila, vendar naj bi ob javnih zavodih v izvajanja vstopili tudi koncesionarji, nevladne organizacije in zasebniki; mrežo dopolnilnih storitev, ki z zakonom niso določene kot javne službe, vendar je v programu določeno, da jih država stabilno in dolgoročno sofinancira, izvajajo pa jih večinoma nevladne organizacije; mrežo različnih preventivnih, razvojnih in eksperimentalnih programov, ki se financirajo na
podlagi vsakoletnih javnih razpisov.