Slovenija se v svojem razvoju sorazmerno hitreje vključuje v ta prizadevanja in v vseh teh letih od osamosvojitve naprej smo imeli več ali manj uravnotežen proračun z manjšimi deficiti, do 1% družbenega proizvoda v zadnjem času, z majhnim javnim dolgom, glede na evropskega bistveno manjšim, glede na maastrichtske zahteve, in se torej nismo odločili za takšen princip deficitarnega financiranja različnih projektov, čeprav jih v veliki meri gradimo, vsi jih poznamo in ker bi nam pravzaprav deficitarno financiranje lahko marsikaj olajšalo. Mislim, da imamo pri tem neko previdno politiko, skušamo kombinirati tisto potrebno stabilnost in previdnost, pa kljub temu graditi, če tako rečem, čim več koristnih stvari. To nam daje osnovo, da v teh proračunskih kriterijih zelo hitro ali takoj že danes dosežemo maastrichtske kriterije, kriterije stabilnosti.