Naša podjetja vse bolj postajajo proizvajalci komponent, sestavnih delov, sklopov, vse manj pa končnih proizvodov, v katerih bi tržili tudi znanje, marketing, finančno uspešnost in podobne stvari, ki se selijo v tuja središča. Pri nas se pač potem izračuna, toliko je ura nemških mark in tako naša podjetja poslujejo na robu donosnosti, nekatera pod robom in to ni nikakršen garant za nadaljnji gospodarski razvoj, za razcvet, ki bi moral biti predpogoj za socialo, pri kateri smo včasih tudi širokogrudni. Menim, da bi morali ta program čimbolj pospešiti.