Mislim pa, da smo se mnogokrat za javne sklade odločali tudi zato, ker smo želeli najti nek trajnejši sistem financiranja določene dejavnosti, ki enostavno s tehtanjem vsako leto in s tem, ali imamo sredstva ali jih nimamo, z dejstvom, da se je menjavala tudi vladajoča koalicija in določeni interesi, da je bilo pametno neko stvar bolj dolgoročno opredeliti. Končno mislim, da smo se za javne sklade odločali tudi kdaj pa kdaj zato, da bi našli poleg v sistemu javnega financiranja opredeljenih virov, davkov, carine, taks in podobnih stvari, še kakšen dodaten specifičen vir, namenjen samo določenemu skladu, in da v principu tudi temu ni mogoče oporekati, da je tudi to možno. Zato se mi zdi, da bi resen pristop ob dejstvu, da imamo - v materialu piše - okoli 180, gospod državni sekretar je danes rekel, prek 150, ampak v vsakem primeru veliko skladov na državni ravni in na občinskih ravneh, da bi bilo korektno k temu zakonu pristopati na način, da imamo
pravzaprav najprej opravljeno analizo pomena, nalog, ciljev, funkcioniranja, možne umestitve v sistem javnih financ, ali ne, obstoječih skladov.