No, če bi ne bilo zakona o železniškem prometu in če bi ne bilo predvidenega prenosa javne infrastrukture v last Republike Slovenije še v letu 1999, potem bi se lahko delali, da je podjetje Slovenske železnice neko samostojno podjetje, ki z državo nima nobene neposredne zveze in mu pač država daje poroštva, pri čemer računa, da bo to podjetje ta poroštva tudi vrnilo. Ker temu ni tako, iz razloga, ki sem ga že omenil, je seveda tak način proračunskega by-passa nesprejemljiv. Amandma odbora za infrastrukturo stvar popravlja v resnici, tako da omejuje poroštvo samo na kredite, najete v letu 1999, ko je ali ko bo še naprej podjetje Slovenske železnice nedvoumno samostojna pravna osebe, ki poseduje tudi tako imenovano javno infrastrukturo.