Jaz mislim, da so z amandmaji, ki so bili sprejeti k 1. členu, na ustrezen način rešena vsa vprašanja 2. člena in tudi vladnih predlogov, razen enega, to je vprašanje, kdaj se šteje, da je možno priznati status žrtve vojnega nasilja tudi osebi, ki ji je bilo to dejanje storjeno izven ozemlja sedanje države Slovenije na ozemlju drugih delov bivše Kraljevine Jugoslavije. Moram reči, da v tem delu se bojim - morda se bo pa dalo v tretji obravnavi to popraviti - da je med dvema odstavkoma vlade stvar nejasna, ker enkrat vlada govori, da je moral imeti svoje stalno bivališče ob pričetku ukrepa, drugič pa pravi, da od prenehanja prisilnega ukrepa. Zato se mi zdi, da je moj amandma pod točko 7 jasnejši in preciznejši, ki pravzaprav isto vsebino ureja, in zaradi tega bom jaz glasoval tudi proti amandmaju vlade in potem podprl pod točko 7 amandma, ki sem ga sam vložil.