Jasno, o tem bi vam lahko še veliko povedal, ampak grem na deklaracijo, ki smo jo, bogu, z veliko potrpežljivosti, moram reči, tudi konstruktivnosti vladajoče stranke LDS-a oziroma njenega člana v komisiji, kolega, potem malo obrušeno, malo zlikano, le uspeli definirati včeraj na seji, na seji, ki je trajala, kot ponavadi, v časovnem precepu, kamor smo povabili zamejske in smo jim namesto kosila ponudili, in tudi nam, jasno, seveda sejo od enih do pol treh, kot je pač v tej hiši postalo nekaj običajnega. Pa čeprav zaslužijo ti ljudje, ki so steber slovenstva, malo drugačen odnos, ne pa, da se jih namesto na kosilo povabi na sejo v časovnem precepu, kjer so tudi poslanci bolj ali manj nestrpni, ker sedijo v državnem zboru - včeraj smo začeli ob 8.30 uri zjutraj s komisijo za evropske zadeve, danes tudi, in tako dalje, torej ves dan, in nimajo niti tistih elementarnih pravic, ki jih ima danes vsak delavec v privatnem ali javnem sektorju: nima pravice do malice. Če hoče tu delati, če
hoče tu biti, če hoče tu poslušati in če hoče odgovarjati tudi na nekatere neumnosti, ki jih sliši, potem mora pač biti prisoten.