Ob tem nam je v ospredju tudi nujnost solidarnosti, brez katere se reforme ne da izpeljati.
Zakon, tak kot je predložen v prvo obravnavo, skozi svojo vsebino že v precejšnji meri zmanjšuje restriktivnost reforme, kot je zastavljena v vsebini bele knjige. Mnenja smo, da bi vsako nadaljnje večanje pravic znotraj vsebine zakona - pa naj si bo to zniževanje meje starosti kot osnovnega pogoja za upokojitev, skrajševanje delovne dobe, manjšanje, večanje odmerjenega procenta od odmerne osnove, usklajevanje pokojnin vezano le na rast plač ter spreminjanje drugih parametrov, ki so v zakonu nekako naravnani v dolgoročno zmanjševanje razlik med vplačili in izplačili znotraj pokojninske blagajne - imelo za posledico porušitev osnovnega namena oziroma koncepta zakona in s tem bi vsa reforma v bistvu še bolj, kot je že do sedaj, izvodenela.